Eliminacija oz. odprava bolezni pomeni, da na določenem geografskem območju ni bilo nobenega posameznika obolelega za to boleznijo v določenem časovnem obdobju. Ker so dandanes vsi deli sveta sorazmerno lahko dostopni, to pomeni, da bi se bolezen lahko vrnila, v primeru, da jo vnese v populacijo nekdo, ki je prišel z območja, kjer je bolezen še zmeraj prisotna. V tem primeru ima cepljenje izjemen pomen, saj se pri ustrezni precepljenosti populacije bolezen ne bo razširila in bo prizadeto le majhno število posameznikov. Primer take bolezni je otroška paraliza, ki se pri nas pojavlja le še v primeru, da jo prinese okužen posameznik, ki je bil na določenih območjih, kjer se bolezen še pojavlja – predvsem v Pakistanu in Afganistanu.
Eradikacija oz. izkoreninjenje bolezni pomeni, da je bolezen eliminirana oz. odpravljena po celem svetu. Izkoreninjenje bolezni je težko dosegljiv cilj, saj zahteva veliko mero usklajenosti na globalni ravni, o uspehu ukrepov, ki stremijo k izkoreninjenju določene bolezni, pa določajo tudi številni posredni dejavniki, kot je npr. socio-ekonomsko stanje države ipd.
Pri poskusu izkoreninjenja določene bolezni so pomembne tudi značilnosti bolezni in njenega povzročitelja. Primer uspešnega izkoreninjenja bolezni so črne koze. Pri črnih kozah smo bili uspešni iz številnih razlogov:
- bolezen se je kazala s tipičnimi, sorazmerno lahko prepoznavnimi simptomi in znaki;
- imela je kratko inkubacijsko dobo (obdobje med izpostavljenostjo posameznika povzročitelju bolezni in pojavu prvih simptomov in znakov bolezni), zato se je težje nekontrolirano širila
- za preprečitev bolezni je bilo na voljo učinkovito cepivo.
Izkoreninjenje bolezni je veliko bolj težavno pri nekaterih drugih boleznih. To velja predvsem za bolezni, katerih povzročitelj:
- lahko okuži tudi druge vrste, ne le človeka – npr. malarija, ki jo prenaša določena vrsta komarja;
- lahko preživi v našem okolju – npr. Clostridium tetani, ki povzroča tetanus in katerega endospore se ne nahajajo le na rjastih predmetih, temveč tudi v zemlji (najpogosteje zaradi iztrebkov živali, ki imajo mikroorganizem v prebavilih);
- je sposoben spremeniti svojo zasnovo kot npr. virus gripe, ki s procesom antigenskega odmika spremeni svojo genetsko zasnovo, zaradi česar se moramo cepiti proti gripi vsako leto znova; vsako leto se torej cepimo proti novi obliki virusa gripe.
S podobnimi zapleti se srečujemo tudi pri številnih drugih boleznih, ki jih dandanes večina nas ni nikoli izkusila, bodisi z okužbo bližnjega ali pa s tem, da bi zboleli sami. Prav iz tega razloga se nam morda zdi, da ukrepi proti tem boleznim niso potrebni, vendar nedavni dogodki govorijo drugače. Z naraščajočim nezaupanjem v cepljenje so se številne bolezni, proti katerim smo sicer dotlej uspešno preventivno ukrepali s cepljenjem, vrnile. Primer tega je ponoven pojav ošpic. Cepivo proti ošpicam je bilo uvedeno v 60. letih prejšnjega stoletja in je zmanjšalo količino smrti zaradi ošpic za 80%. V prvi polovici leta 2019 so po svetu zabeležili več primerov ošpic kot v prejšnjih 13 letih, kar lahko pripišemo nezadostni precepljenosti.
Kdaj smo torej lahko tako prepričani, da se določena bolezen ne bo vrnila, da lahko prenehamo s cepljenjem proti tej bolezni? Enostaven odgovor je – ko je bolezen izkoreninjena.
VIRI IN NASVETI
- The Conversation
- CDC - Centers for Disease Control and Prevention
- CDC - Centers for Disease Control and Prevention
- CDC - Centers for Disease Control and Prevention
