Ali je nalezljivo bolezen bolje preboleti kot se cepiti?

Ko v naše telo vstopi tujek, ga naš imunski sistem zazna in proti njemu usmeri svoje delovanje. Običajno je imunski odziv dovolj hiter in učinkovit, da ne razvijemo hujših simptomov ali pa smo asimptomatski. Če je tujek “hujši” in je prevelik zalogaj za naše telo, pa zbolimo. Okužba se glede na naravo tujka kaže na različne načine, kar je za telo lahko pri okužbi z npr. oslovskim kašljem ogromen stres. Pri prebolevanju okužbe lahko pride do trajnih okvar zdravja ali celo smrti. Če bolezen prebolimo, na tujek v večini primerov postanemo imuni.

Pri cepljenju je rezultat enak - postanemo imuni. Razlika pa je, da s cepljenjem v telo vnesemo oslabljen tujek, kar sproži enak odziv imunske sistema, kot če bi se dejansko okužili. Ker je tujek oslabljen, ga telo zazna in izdela zaščitna protitelesa (t.j. spominske celice), ki v nas ostanejo tudi po okužbi in so nas pripravljena ščititi ob ponovni okužbi. Simptomi se v primeru cepljenja ne razvijejo, saj je tujek v cepivu ne - patogen, torej nam ni škodljiv.

Pri prebolevanju določenih bolezni se zapleti pojavljajo zelo pogosto in predstavljajo človeškemu življenju veliko nevarnost. V primerjavi s tem so cepiva varna, lahko dostopna in preverjena, stranski učinki pa so izjemno redki.

Cepljenje torej povzroči prav takšen ali celo boljši odziv imunskega sistema kot okužba, vendar brez zapletov, ki bi jih lahko povzročila bolezen.