Kaj vsebujejo cepiva

Zdravilna učinkovina (antigen) je lahko molekula (beljakovine, sestavljeni sladkorji...) ali kompleksna struktura, kot so ubiti ali oslabljeni mikroorganizmi ter njihovi sestavni deli. Celice imunskega sistema antigene prepoznajo kot tuje ter sprožijo imunski (obrambni) odziv.

Pomožne snovi podpirajo učinek cepiva in prispevajo k njegovemu boljšemu prenašanju.

Adjuvansi so snovi, ki spodbujajo izločanje protiteles proti danemu cepivu, s čimer povečajo učinkovitost cepiva (povečajo imunski odgovor, predvsem pri mrtvih - inaktiviranih cepivih). Cilji adjuvansov so predvsem okrepitev, pospešitev in podaljšanje imunskega odziva. Z dodatkom adjuvansov lahko zmanjšamo vsebovano količino antigena, pri čemer dosežemo enak zaščitni učinek. Kot klasične adjuvanse uporabljajo aluminijeve spojine (aluminijev hidroksid, aluminijev fosfat), v novejših cepivih so adjuvansi agonisti receptorjev TLR.

Konzervasi preprečujejo razmnoževanje gliv in bakterij, s tem torej zmajšujejo možnost onesnaženja. To je posebej pomembno pri pakiranjih več odmerkov cepiv. Kot konzervans se je včasih uporabljal predvsem tiomersal, ki pa ga dandanes cepiva v Sloveniji ne vsebujejo več.  V te namene uporabljamo formaldehid in 2-fenoksietanol.

Stabilizatorji pomagajo cepivu vzdrževati učinkovitost med shranjevanjem. Brez njih bi se namreč aktivni delci v cepivu preoblikovali, kar bi zmanjšalo odgovor imunskega sistema na cepivo. Na stabilnost vplivata predvsem temperatura in pH (kislost, bazičnost) cepiva. Kot stabilizatorji se uporabljajo magnezijev klorid, sladkorji, aminokisline, albumini, želatina itd.

Tenzidi so snovi, ki zaradi svojih kemijskih lastnosti preprečujejo zlepljanje drugih delcev. Mednje sodita npr. Tween, polisorbat.

Antioksidanti so snovi, ki ščitijo druge delce pred poškodbami oksidantov. Mednje štejemo askorbinsko kislino (vitamin C).

Soli se uporabljajo za uravnavanje pH (fosfatni pufer itd.), medtem ko se vodo uporablja za pripravo injekcijskih raztopin.

Med proizvodnjo nekaterih cepiv se uporabljajo tudi antibiotiki (gentamicin, neomicin), ki pa praviloma ostanejo v cepivu le v sledovih. Uporabljajo se za preprečitev bakterijskega onesnaženja celic v kulturi, v katerih se razmnožujejo oslabljeni cepilni virusi.

Aluminij v cepivih najdemo v obliki aluminijevih soli, katere se dodaja v cepiva kot adjuvans, torej z namenom, da pri cepljeni osebi sproži bolj učinkovit imunski odgovor.

Večje zanimanje za natančnejši  varnostni profil aluminija v cepivih je sprožilo vrsto raziskav, katere pa so kot celota potrdile, da je količina aluminija, ki ga dobimo pri cepljenju, varna za zdravje otroka. Aluminij je snov, ki lahko, zaužita v mnogo večjih količinah, povzroča poškodbe na kosteh in možganovini. Takšne primere so opazili v preteklosti pri ljudeh z odpovedjo ledvic, preko katerih se aluminijeve spojine izločajo, ob bistveno povečanem vnosu s starimi metodami obravnave kronične ledvične odpovedi.

V majhnih koncentracijah so aluminijeve spojine nenevarne. Vsak dan jih s hrano zaužijemo 7-9mg. Ta količina meri v prvih šestih mesecih pri vseh cepljenjih skupaj 4,4mg, medtem ko dobi otrok 7mg aluminja z naravnim dojenjem, 38 mg pri umetnem dojenju in 117mg pri umetnem dojenju s sojinim mlekom.

Pri analizi dostopne literature ni podprtih dokazov, ki bi potrjevali nevrotoksičnost aluminija, zaradi katere bi bilo potrebno aluminij odstraniti iz cepiv. Tema je natančneje obdelana v zadnjem viru.

Alergija na jajčne beljakovine je ena pogostejših otroških prehrambenih alergij.

Če je oseba alergična na jajca in je cepivo izdelano na osnovi jajčnih beljakovin, velja pri cepljenju s takšnim cepivom poseben protokol. Primer takih cepiv sta cepivo za rumeno mrzlico ter za gripo.

Rumena mrzlica – Količine jajčnih beljakovin so zadosti visoke, da bi lahko sprožile neželene alergijske reakcije, zato cepljenje s tem cepivom ni priporočeno za osebe, ki so alergične na jajčne beljakovine.

Gripa – Zahvaljujoč napredku v tehnologiji izdelave cepiv, vsebuje to cepivo izjemno majhno koncentracijo jajčnih beljakovin, zato se lahko osebe s tem cepivom cepijo kljub alergiji, morajo pa vseeno počakati v ambulanti 30 minut po cepljenju na opazovanju zaradi redkih morebitnih zapletov.

Poznamo tudi dve drugi obliki cepiva proti gripi, ki nista izdelani na osnovi jajčnih beljakovin, to sta:
- Rekombinantno DNA cepivo
- Cepivo, ki je izdelano na osnovi celične linije sesalcev

Živo srebro je v elementarnem stanju strupena kovina. Nasprotno pa predstavlja v vezanem stanju (etil živo srebro), v kakršnem se nahaja v redkih tujih cepivih, neškodljivi sestavni del. Tiomersal se je v cepivih prvič pojavil že leta 1930.

Kljub raziskavam, ki so povezavo med tiomerzalom in morebitnimi škodljivimi učinki zaradi zastrupitve z živim srebrom z leti popolnoma ovrgle, se je večina proizvajalcev v letu 1999 odločila umakniti ta konzervans iz uporabe.

V Sloveniji danes ni cepiva, ki bi vsebovala ta konzervans.

Polisorbat 80 je snov, ki se pojavlja kot stabilizator v cepivu za HPV. Gre za snov, katero se že dolga leta uporablja kot emulgator v prehrani ter v kozmetični industriji kot lubrikant v kapljicah za oči in surfaktant v tekočih milih.

Polisorbat je pomemben tudi kot emulgator v zdravilih, primer tega je antiaritmik amiodaron.
- V eni kepici sladoleda meri količina polisorbata 80 170.000 mikrogramov
- V eni dozi HPV cepiva je količina polisorbata 80 enaka 50mikrogramov.

Polisorbat lahko v ekstremno visokih koncentracijah (3-30mg/kg telesne teže pri miših, pri ljudeh pa 90mg/kg telesne teže) poveča prepustnost krvno možganske pregrade. Koncentracija polisorbata 80 v cepivih pa je 1800-krat premajhna, da bi sprožila ta učinek.