<< Nazaj na osnove

Cepljenje v nosečnosti

Cepljenje v nosečnosti je nekoliko drugačno od cepljenja preostale populacije, zato je o njem dobro vedeti nekaj več. Predvsem je na cepljenje nosečnic potrebno gledati z vidika ploda in kasneje novorojenca, saj je le ta veliko bolj ranljiv v primeru okužbe, prve odmerke cepiv pa dojenček dobi šele pri nekaj mesecih. Nekatera cepiva so v nosečnosti odsvetovana (živa cepiva), z nekaterimi zaradi pomanjkanja raziskav cepimo le v nujnih primerih, nekatera pa so priporočena, saj so dokazano varna in so pomembno zmanjšala število primerov bolezni. Vsem nosečnicam se priporoča cepljenje z inaktiviranim (»mrtvim«) cepivom proti oslovskemu kašlju in gripi. Tako lahko ženska zaščiti sebe in deloma tudi svojega otroka, saj se del materinih protiteles prenese tudi v plodovo kri in ga tako ščiti med nosečnostjo in še nekaj mesecev po rojstvu. Po porodu ni več kontraindikacij za cepljenje. To velja tudi v primeru, če mati doji, z izjemo cepiva proti noricam in rumeni mrzlici.

Pred nosečnostjo je pomembno, da je mati cepljena po programu, torej tudi s cepivi, ki jih kasneje v nosečnosti ne more oziroma ne sme prejeti. Ta cepljenja oziroma imunski odziv bodoče matere na njih bo mater in otroka zaščitil pred nekaterimi boleznimi, ki jih s cepljenjem v nosečnosti ne moremo preprečiti. Tak primer so rdečke, proti katerim se cepimo z živim cepivom, ki je v nosečnosti kontraindicirano, okužbe v nosečnosti pa povzročajo hude anomalije ploda in spontani splav. Če pa je mati cepljena v otroštvu, se njena protitelesa med nosečnostjo prenesejo tudi do dojenčka in ga tako še nekaj mesecev po porodu ščitijo pred boleznijo. Prav tako je pomembno, da je mati pred nosečnostjo cepljena proti hepatitisu B, saj se le ta med nosečnostjo lahko prenese na otroka in povzroča resne zdravstvene težave. Če je bila necepljena nosečnica izpostavljena virusu hepatitisa B med samo nosečnostjo, je možno tudi cepljenje v nosečnosti. V primeru, da bodoča mamica ni prebolela noric, se pred načrtovanjem nosečnosti priporoča cepljenje proti le-tem, saj je okužba v nosečnosti zelo nevarna za plod in verjetneje vodi v hud potek bolezni pri nosečnici.

Zakaj pa priporočamo cepljenje proti oslovskemu kašlju in gripi? Oslovski kašelj je nevarna in hudo potekajoča bolezen za vsakogar, za novorojenčke pa je še veliko hujša in življenje ogrožajoča. Mlajši kot je dojenček, ko zboli, večja je verjetnost, da se bo moral zdraviti v bolnici in bo bolezen potekala huje. Dojenčki za razliko od starejših tudi nimajo nujno izraženega kašlja in je zato včasih težko ugotoviti, da imajo oslovski kašelj, namesto tega pa lahko prenehajo dihati in pomodrijo. Zaradi spremenjenega imunskega sistema, funkcije srca in pljuč in drugih sprememb v nosečnosti, tudi okužbe z virusom gripe kar 4x pogosteje povzročajo hud potek bolezni. Gripa prav tako povzroča hude zaplete v razvoju ploda vključno z nedonošenostjo in spontanimi splavi. Priporočeno cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je čimprej po 24. tednu nosečnosti, proti gripi pa v času sezone gripe, najbolje konec oktobra. Cepivo proti gripi je varno v kateremkoli tednu nosečnosti, zato se cepi v času sezone gripe oziroma tik pred začetkom sezone. Nosečnicam se priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju tudi, če so bile v otroštvu že cepljene, saj zaščita ni trajna! Ker cepivo izključno proti oslovskemu kašlju ni na voljo, cepimo s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, to pa pomeni, da je to cepljenje tudi obnovitev zaščite proti davici in tetanusu.

Ali se je varno cepiti, kakšni so neželeni učinki in kakšna je pravzaprav učinkovitost cepiva? Julija 2014 je The Lancet objavil angleško študijo, ki je preučila učinkovitost cepiva proti oslovskemu kašlju v nosečnosti. Dostopna je tukaj. Izkazalo se je, da imajo novorojenčki cepljenih mater za kar 91% manjše tveganje, da zbolijo, od novorojenčkov necepljenih mater. Leta 2016 je novejša študija to potrdila in leta 2017 je ameriška študija na skoraj 150.000 nosečnicah prišla do enakih rezultatov. Od epidemije oslovskega kašlja v Veliki Britaniji leta 2012 in takratne uvedbe cepljenja v nosečnosti, je viden največji upad obolelih ravno v skupini mlajših od šestih mesecev, kar dokazuje učinkovitost cepiva. Pri uporabi cepiva proti oslovskemu kašlju v nosečnosti ni nobenih zdravstvenih zadržkov. Angleška raziskava na več kot 20.000 cepljenih nosečnicah je dokazala, da cepljenje ni tvegano in je cepivo varno. Avstralska študija na 82,000 dojenčkih je raziskovala avtizem pri otrocih cepljenih mater in prišla do zaključka, da med cepljenjem in avtizmom ni povezave. Neželeni učinki cepiva so možni in razvrščeni v več kategorij. Zelo pogosti neželeni učinki so rdečina, bolečina in otekanje na mestu vboda, glavobol, utrujenost in splošno slabo počutje, pogosti so povišana telesna temperatura do 39°C, otekanje, srbenje, toplina in omrtvelost na mestu vboda, bolečina v trebuhu in slabost. Redki neželeni učinki so povišana telesna temperatura nad 39°C, otekanje cepljene okončine, mrazenje, bolečina v sklepih in mišicah, srbenje, omotičnost, zaspanost, zmanjšan apetit, omrtvelost dlani in stopal, simptomi podobni gripi, astma. Ostali neželeni učinki so zelo redki in so dostopni tukaj.

Učinkovitost cepiva proti gripi se z vsako sezono spreminja. Razlog za to je zelo pogosto mutiranje virusa gripe in torej nastajanje novih in novih sevov virusa. Lansko cepivo je tako neučinkovito proti novim mutiranim virusom, ki napadajo letos. Cepivo se pripravi po načelu sklepanja, kakšen virus bo prihajajočo sezono povzročal gripo. Če so predvidevanja pravilna, bo cepivo učinkovito, če niso, bomo zaščiteni proti tipom virusa, ki jih v naši okolici pravzaprav ne bo in bomo tako še vedno izpostavljeni okužbi z drugačnim virusom gripe v našem okolju. Zadnja raziskava, ki je vključila skoraj 20.000 nosečnic, je pokazala, da cepivo proti gripi za kar 40% zmanjša verjetnost hospitalizacije zaradi gripe. Študija PREVENT (Pregnancy Influenza Vaccine Effectiveness Network) vsebuje podatke o z gripo povezanimi hospitalizacijami med letoma 2010 in 2016. Raziskave so pokazale, da nosečnice, cepljene proti gripi, redkeje rodijo pred rokom poroda ali novorojenčka z nizko porodno težo, redkejša je tudi mrtvorojenost. Materina protitelesa zaščitijo novorojenčka tudi v prvih mesecih po rojstvu. Ker je cepivo inaktivirano in ne vsebuje živega virusa gripe, ne more povzročiti gripe. Cepivo je varno v vseh tromesečjih, vključno s prvim. To dokazujejo angleške študije iz leta 2009, 2012 in 2017. Zadnja je zajela več kot 52.000 dojenčkov cepljenih mater in več kot 370.000 dojenčkov necepljenih mater in je dokazala, da cepivo v zgodnji nosečnosti ni povezano s povečanim tveganjem za abnormalnosti v razvoju ploda. Najpogostejši neželeni učinki cepiva so bolečina, otekanje, modrica ali rdečina na mestu cepljenja, rahlo povišana telesna temperatura, glavobol, potenje, bolečine v mišicah in sklepih, drgetanje, utrujenost in splošno slabo počutje, ki traja do dva dni.

Potovalna cepljenja v nosečnosti so pogosto odsvetovana zaradi preprostega razloga – pomanjkanja  raziskav, ki bi potrdile učinkovitost in varnost cepiva v nosečnosti. Nosečnicam se priporoča cepljenje vsaj 4 tedne pred zanositvijo. V nekaterih nujnih primerih se nosečnico kljub vsemu cepi.

Smernice za cepljenje v nosečnosti

Hepatitis A

Samo če je nujno (varnost ni jasna)

Hepatitis B

Da

Gripa - Inaktivirana

Da (priporočeno, delna zaščita tudi za novorojenčka)

Gripa - LAIV (živo, ni uporabljeno v Sloveniji)

Kontraindicirano (na zanositi vsaj 28 dni po cepljenju)

Ošpice

Kontraindicirano (na zanositi vsaj 28 dni po cepljenju)

Mumps

Kontraindicirano (na zanositi vsaj 28 dni po cepljenju)

Pnevmokok

Ni opisanih posledic

Poliomielitis

Ne, samo če je nujno

Rdečke

Kontraindicirano (na zanositi vsaj 28 dni po cepljenju)

Oslovski kašelj, davica, tetanus

Da, najbolje v 3. tretjini nosečnosti

BCG

Kontraindicirano

Japonski encefalitis

Da, za endemično področje, drugače ne

Meningokok

Da

Steklina

Da, profilaktično po izpostavitvi

Tifus (parenteralni in Ty2la)

Ni podatkov

Rumena mrzlica

Da, če je nujno
VIRI IN NASVETI
  1. Vaccine Knowledge Project
  2. NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje
  3. Zdravi na pot
  4. CDC - Centers for Disease Control and Prevention
  5. CDC - Centers for Disease Control and Prevention
  6. Mayo Clinic
  7. WebMD
  8. NHS
  9. Vaccines.gov
  10. WHO - World Health Organization
<< Nazaj na osnove