Ošpice

Bolezen se prenaša neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe. Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v zaprtih prostorih z večjimi skupinami ljudi. 90% ljudi, ki ni cepljenih in je v istem prostoru kot oboleli, razvije okužbo.

Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okrog 10 dni. Pričetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino. Največje tveganje za zaplete in tudi smrt imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe. Zapleti se pojavijo pri približno 30 % primerov. Otroci lahko zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.

Za ošpice so dovzetni vsi, ki niso preboleli ošpic ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem, za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Cepi se s kombiniranim cepivom – OMR (ošpice, mumps, rdečke). Prvi odmerek otroci dobijo v 13., drugega pa v 16. mesecu. Cepivo je oslabljeno živo. Kot vsa cepiva ima lahko tudi cepivo proti OMR občasno neželene učinke, ki se lahko pojavijo pri nekaterih cepljenih osebah. Potrebno pa se je zavedati, da je tveganje zapletov zaradi bolezni bistveno večje kot tveganje zaradi hudih neželenih učinkov po cepljenju. V tednu po cepljenju je možna povišana telesna temperatura, pojavi se lahko tudi izpuščaj, ki je podoben bolezenskemu. Močno imunsko oslabelih ne smemo cepiti, saj obstaja možnost, da se njihov imunski sistem ne bi mogel učinkovito spopasti niti z močno oslabljenimi virusi v cepivu. Zanje je torej izjemnega pomena, da so ljudje okoli njih primerno zaščiteni.

Nove študije kažejo, da virus ošpic uničuje imunski spomin za druge viruse in bakterije, kar izčrpava poprej pridobljeno imunost. Imunski sistem, ki ga virus ošpic tako oškoduje, se mora znova naučiti, kako zaščititi telo pred okužbami. Cepljenje preprečuje, da bi telo izgubilo  svoj imunski spomin in ohranja odpornost proti drugim okužbam, saj razširjeni zaščitni učinki cepiva izvirajo iz preprečevanja same okužbe z ošpicami.

Eden od tisočih obolelih za ošpicami zboli za encefalitisom; virusnim vnetjem možganov. Glavni simptomi encefalitisa so glavobol, vročina, otrplost tilnika in spremembe duševnega stanja s splošnimi ali lokaliziranimi nevrološkimi motnjami.  Subakutni sklerozirajoči  panencefalitis – SSPE je trajna degenerativna nevrološka motnja, ki prizadene centralni živčni sistem. To virusno infekcijo povzroča virus ošpic. V državah z ustrezno precepljenostjo proti ošpicam je incidenca SSPE upadla za vsaj 90 %.  SSPE je še vedno pogost v državah v razvoju (npr. v Indiji). Večina obolelih umre v treh letih od okužbe, za SSPE pa ni učinkovitega zdravila.

Ošpicam so pogosto pridruženi tudi pljučnica in okužbe ušes ter grla.  Z namenom preprečevanja tovrstnih zapletov, se obolelim otrokom predpiše antibiotik. Učinkovitost antibiotikov je vprašljiva. Izvedene študije so bile metodološko pomanjkljive in niso podale gotovih zaključkov. Pljučnico je razvilo 9,6 % otrok, ki niso prejemali antibiotikov in 4,1 % tistih, ki so jim bili antibiotiki predpisani. Skupno je študija vsebovala 1200 otrok, zato je razliko deloma mogoče pripisati le statistični variabilnosti. Cepljenje je tako edina zaščita, ki prepreči razvoj bolezni in njej pridružene zaplete.