Vsaka izmed treh infekcijskih bolezni, proti katerim cepimo z OMR cepivom, ima določene značilne klinične simptome in znake:
Ošpice so ena izmed izpuščajnih bolezni, ki poleg tipičnega izpuščaja povzroča tudi vročino, kašelj, izcedek iz nosu in pordelost oči. Zapleti bolezni vključujejo:
Mumps povzroča določene splošne znake nalezljivih bolezni – vročino, glavobol, mišično bolečino, utrujenost, izgubo apetita, tipičen klinični znak mumpsa pa je oteklina žlez slinavk. Zapleti mumpsa so:
Rdečke so prav tako kot ošpice tudi izpuščajna bolezen, ki povzroči podobne splošne znake – vročino, bolečino v žrelu, izpuščaj, glavobol in pordele oči. Pribl. 70% odraslih žensk, ki se okužijo z virusom rdečk, ima posledično vnetje sklepov. Okužba z virusom rdečk med nosečnostjo lahko povzroči spontani splav ali pa se novorojenček rodi z resnimi prirojenimi napakami. V primeru okužbe v prvem trimestru nosečnosti je verjetnost resnih posledic za novorojenčka 85%.
Cepivo OMR je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Prvi odmerek cepiva dobijo otroci pri starosti od 12 do 18 mesecev, drugi odmerek pa med 5. in 6. letom starosti. Gre za kombinirano živo cepivo, ki vsebuje oslabljene viruse ošpic, rdečk in mumpsa. Obstajajo tudi monovalentna cepiva za vsako bolezen posebej, vendar jih uporabljamo zelo redko. Na voljo imamo tudi kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam (OMRV cepivo), ki pa je deloma samoplačniško (prvi odmerek OMRV cepiva in revakcinacija z monovalentnim cepivom proti noricam po šestih tednih sta samoplačniška, drugi odmerek cepiva OMR pa poteka v skladu s programom cepljenja na stroške ZZZS).
Cepivo je zelo učinkovito – po cepljenju z enim odmerkom OMR cepiva ima več kot 95% cepljenih protitelesa proti vsem trem boleznim, po dveh odmerkih pa je imunost pri 90% cepljenih doživljenjska.
Kontraindikacije za cepivo OMR so predhodna huda (anafilaktična) reakcija na prvi odmerek cepiva ali na katero od sestavin cepiva (npr. želatina), hudo pomanjkljivo delovanje imunskega sistema (določene vrste raka, bolniki na kemoterapiji, prirojena imunska pomanjkljivosti, imunosupresivna terapija, bolniki okuženi s HIV) in nosečnost.
Neželeni učinki so najpogosteje blagi in redki. Oslabljeni virusi ošpic pri 5-15% cepljenih povzročijo vročino, ki se pojavi 5-6 dni po cepljenju in traja pribl. dva dni. Pri pribl. 2% cepljenih se med 7. in 11. dnevom po cepljenju pojavi izpuščaj, ki traja 2-3 dni. Oslabljeni virusi mumpsa lahko povzročijo blago oteklino obušesnih slinavk pri 1-2% cepljenih po treh do štirih tednih. Oslabljeni virusi rdečk en do tri tedne po cepljenju povzročijo klinično sliko, ki je podobna blagi obliki rdečk s povečanjem bezgavk in izpuščajem.
Težji neželeni učinki cepiv so redki. Pri 1 na 2000-3000 cepljenih se med 6. in 14. dnevom po cepljenju lahko pojavijo vročinski krči. Še redkeje se pojavijo trombocitopenija, encefalitis, aseptični meningitis, artritis, periferna nevropatija, transverzalni mielitis, parestezije in Guillain-Barrejev sindrom.
V primeru, da se pojavi kateri izmed težjih neželenih učinkov cepiva OMR, se ukrepa z ustrezno terapijo. Encefalomielitis (vnetje možganov in hrbtenjače) se zdravi podporno z varovanjem dihalne poti pri bolnikih z motnjami zavesti in umetnim predihavanjem, če je to potrebno. Nekateri bolniki potrebujejo zdravila proti epileptičnim napadom, poskrbi se za ustrezno hidracijo in elektrolitsko ravnovesje. Encefalomielitis zdravimo tudi specifično v prvi vrsti z imunomodulatornimi zdravili (kortikosteroidi – metilprednizolon), terapiji drugega izbora pa sta izmenjava plazme ali intravenozni imunoglobulini. Ob terapiji z metilprednizolonom 50-80% bolnikov okreva brez posledic.
Blage oblike trombocitopenije ni potrebno zdraviti, medtem ko težjo obliko trombocitopenije kot zelo redek stranski učinek cepljenja najpogosteje zdravimo s kortikosteroidi (prednizon) ali drugimi zdravili, ki spodbujajo nastanek trombocitov.
Anafilaktično reakcijo zdravimo z adrenalinom. Ta stranski učinek je razlog, da mora bolnik še nekaj časa po tem, ko prejme cepivo, ostati v čakalnici – da se zdravnik prepriča, da ne bo prišlo do alergične reakcije na katero od sestavin cepiva.
Enostavni vročinski krči, pri katerih bolniki nimajo dodatnih nevroloških znakov in simptomov, ne potrebujejo nobenega zdravljenja.
Aseptični meningitis nima specifičnega zdravljenja - v primeru, da gre za neželeni učinek cepljenja, se bolnik najpogosteje popolnoma pozdravi v 7-10 dneh. Podobno velja za vnetje mod, tudi v tem primeru je zdravljenje podporno (počitek in uporaba nesteroidnih antirevmatikov).
Izgubo sluha lahko nadomestimo s pomočjo slušnih pripomočkov, kot je kohlearni vsadek. Potrebno je poudariti, da bolezni, proti katerim OMR cepivo ščiti, dosti pogosteje privedejo do gluhosti kot cepivo samo.
Miozitis (vnetje mišic) lahko v tem primeru zdravimo s kortikosteroidi.
Akutni artritis (vnetje sklepa) kot možna posledica cepiva OMR navadno poteka v blažji obliki in se zdravi s protibolečinskimi zdravili ali nesteroidnimi antirevmatiki, ob težjem poteku bolezni imamo na voljo druga antirevmatična zdravila (npr. metotreksat). Tveganje za pojav tega lahko zmanjšamo s pravočasnim cepljenjem po shemi – kasnejše cepljenje z OMR cepivom je namreč povezano s pogostejšimi stranskimi učinki.
Neželeni učinkiposameznih komponent cepiva OMR in njihova pogostnost so povzeti v
tabeli.
