<< Nazaj na bolezni in cepiva

HPV

HPV je oznaka za humane (človeške) papilomaviruse. Poznamo okrog 200 genotipov*, približno 45 od teh povzroča spremembe celic materničnega vratu, ki so navadno brez posledic. Približno 12 genotipov HPV pa povzroča takšne spremembe materničnega vratu, ki lahko pripeljejo do razvoja genitalnih bradavic ali celo raka materničnega vratu, pripeljejo pa lahko tudi do pojava drugih vrst raka. HPV ni samo bolezen žensk, z njimi obolevajo tudi moški.

(*genotip=skupek vseh genov v organizmu, torej virusi imajo določene gene, ki lahko posledično vplivajo na naše gene)

Kako HPV preživi v naših telesih?

Virus preko posebnih mehanizmov pretenta imunski sistem, da telo okužbe ne zazna več. To naredi s preprečitvijo razvoja učinkovitih celic imunskega sistema na mestu okužbe.

Kako se HPV prenaša?

HPV se prenaša z dotikom sluznice ali kože druge osebe, ki prenaša ta virus, najpogosteje je to s spolnimi odnosi. Večina ljudi, ki ni cepljenih proti HPV, se tekom življenja z njim okuži in ga lahko prenaša naprej na svoje spolne partnerje.

Kakšni so simptomi okužbe s HPV?

Simptomi okužbe niso dovolj očitni, da bi jih enostavno prepoznali, niti ne povzročajo velikih težav. Pri večini žensk (90 %) okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine, pri nekaterih ženskah (10 %) pa se lahko razvije trajna okužba s HPV.

Kolikšna je obolevnost s HPV?

V Sloveniji HPV predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. V letu 2016 je z rakom materničnega vratu na novo zbolelo 11,8 na 100 000 žensk (kar znese okoli 120 v celi državi). Polovico primerov obolelih predstavljajo ženske, stare od 35 do 55, vendar zaradi zgodnjega odkrivanja v Sloveniji ženske pri nas za tem rakom umirajo nekoliko redkeje od evropskega povprečja. Bolezen pa vseeno lahko vodi do pohabljenja, težjega načrtovanja družine ali celo nezmožnosti imeti otroke.

Kako ravnati preventivno proti HPV?

Kako se okužbi izogniti, lahko sledimo sistemu ABC:
  • Absistenca: na prvi spolni odnos počakamo, ko bomo bolj zreli
  • Bodi zvest: več spolnih partnerjev kot imamo, večja je možnost okužbe
  • Condom: pravilna uporaba lahko zmanjša tveganje, vendar je zaradi prisotnosti HPV na drugih mestih kože in sluznic ne prepreči popolnoma
Kljub vsem zgoraj navedenim nasvetov je najboljši način za preprečitev okužbe cepljenje proti HPV. Obstajajo tri vrste cepiv, med seboj pa se razlikujejo po temu, proti koliko različnim genotipom cepimo (proti dvem, štirim ali devetim). V Sloveniji sta na voljo dvovalentno in devetvalentno cepivo. Rutinsko cepljenje proti okužbi s HPV po našem programu poteka že pri deklicah v 6. razredu osnovne šole, saj jih želimo zavarovati pred okužbo pred prvim spolnim odnosom. Dekleta se lahko cepijo tudi kasneje, če so prvo cepljenje zamudile iz kakršnihkoli razlogov, stroške pa krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Cepijo se lahko tudi dečki. HPV namreč tako kot pri ženskah tudi pri moških povzroča raka glave, vratu, zadnjika in spolovil (npr. rak penisa), prav tako tudi bradavice na spolovilih. Pri nas je za fante zaenkrat samoplačniško, je pa načrtovano, da se tudi to cepljenje vključi na seznam rutinskih cepljenj. Cepljenje odraslih je učinkovito samo proti tistim genotipom, s katerimi ta oseba še ni bila okužena, saj cepivo ne zdravi že prisotnih okužb s HPV.

Cepivo proti HPV je eno izmed najbolj varnih cepiv, ki so v uporabi, lahko pa se kot po drugih cepivih tudi po cepljenju proti HPV pojavijo neželeni učinki. Ti so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o rdečini, bolečini in oteklini na mestu cepljenja, zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Cepljenje proti HPV je pomembno, saj znatno zmanjša tveganje za predrakave spremembe in raka materničnega vratu, v 90 % primerov pa zaščiti tudi pred pojavom genitalnih bradavic. Več si lahko o cepljenju preberete v posebnem poglavju.
VIRI IN NASVETI
  1. NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje
  2. WHO - World Health Organization
  3. NCBI
  4. CDC - Centers for Disease Control and Prevention
<< Nazaj na bolezni in cepiva