Hepatitis B

Razlikujemo kronično in akutno obliko bolezni. Akutna oblika pomeni, da je virus le za kratek čas v telesu, zato pustimo, da imunski sistem sam izloči virus. V takem primeru ni potrebno nobeno specifično zdravljenje, lahko se le nadomešča tekočine, potreben je počitek in zdrava prehrana.

Kronično obliko ima nekdo, ki po pol leta virusa še ni prebolel, kar pomeni, da se ga njegov imunski sistem ni mogel znebiti in zato še vedno kroži po njegovem telesu. Kronična okužba s hepatitisom B povzroči počasno okvaro jeter, lahko tudi cirozo. Bolezen navadno ni ozdravljiva. Simptomi so zelo neopazni; mogoče je, da smo lahko z virusom okuženi že od mladosti, zbolimo pa šele v starejših letih. Pozne posledice kronične okužbe so nabiranje tekočine v trebuhu, slabša sposobnost odstranjevanja toksičnih snovi iz telesa, poškodbe možganov zaradi nabiranja toksinov, hude krvavitve iz požiralnikovih varic, odpoved ledvic, slabša presnova zdravil, imunska oslabelost, splošna nagnjenost h krvavitvam … Kronična oblika bolezni zahteva zdravljenje do konca življenja z antivirusnimi zdravili ali z zdravili, ki vsebujejo interferone (zdravila, ki pomagajo telesu v boju proti infekciji), lahko pa je potrebna tudi presaditev jeter. Ljudje s presajenimi jetri morajo do konca življenja jemati zdravila, ki slabijo imunski sistem, da s tem preprečijo zavrnitev presajenega organa. Potrebno je tudi paziti na vnos maščob in alkohola, saj imajo jetra pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa.

Verjetnost prehoda v kronično obliko bolezni je odvisna od starosti, pri kateri pride do okužbe z virusom. Če se okuži dojenček, ima 80-90 % verjetnost za kronično obliko, otroci do 6. leta 30-50 %, odrasli pa le 5 %. Kronična okužba vodi v 20-30 % k cirozi ali raku jeter.

Večina na novo okuženih nima nobenih simptomov, ki bi nas opozorili na okužbo. Pogosto hepatitis B odkrijejo naključno, npr. na krvodajalski akciji ali v nosečnosti. Le 10,5 % okuženih se zaveda, da prenašajo virus. Tisti, ki imajo akutno obliko, se dva tedna pred izbruhom bolezni počutijo zelo utrujeno, imajo porumenelo kožo, temen urin, svetlo blato, prisotna sta lahko bruhanje in bolečina v trebuhu.

Okužimo se lahko npr. z iglami, ki se jih uporablja pri tetoviranju, jemanju drog ali operacijah, tudi npr. z britvicami, če jih je pred nami kdo uporabljal. Večje tveganje za okužbo imamo tudi, če imamo več spolnih partnerjev oz. če jih je naš spolni partner imel veliko v preteklosti. Pri preventivi upoštevamo sistem ABC:

Prenos je možen v nosečnosti preko posteljice ter ob rojstvu. Osebe se lahko okužijo, če je v gospodinjstvu oseba, okužena s hepatitisem B, s katero si delijo pripomočke za osebno nego.  Najboljša preventiva je cepljenje proti virusu hepatitisa B.