Gripa

Gripa se z lahkoto širi med prebivalci, po oceni naj bi za njo vsako sezono zbolelo 5 do 10 odstotkov prebivalcev. Ogroženi so lahko vsi, še posebej tisti s slabšo odpornostjo, to so:

Virusu gripe so tudi zelo izpostavljeni zdravstveni delavci. Še ena skupina prebivalstva, ki ima večjo možnost za okužbo z virusom gripe, pa so kadilci. Pregled raziskav je pokazal kar 5-krat večjo verjetnost za gripo pri kadilcih v primerjavi z nekadilci.

Povzročitelji bolezni so trije virusi: virus influenzae (influence) A, B in C, ki izhajajo iz družine RNA virusov Orthomyxoviridae. Virus tipa A lahko okuži tako ljudi kot tudi druge sesalce in ptiče, je glavni krivec za izbruh pandemij (razširjenja bolezni po celem svetu) in epidemij (razširjenja bolezni po večjem območju), širi se najhitreje in povzroča najresnejše zaplete pri prebolevanju. Virus tipa B okuži ljudi in nekatere sesalce, odgovoren je za izbruhe gripe, ki so omejeni na manjše skupine ljudi, npr. šole, vrtce. Genetsko je manj variabilen, širi se dvakrat do trikrat počasneje kot tip A, toda še vedno hitreje kot virus tipa C. Ta je najpočasnejši od vseh treh, ki vplivajo na človeka, tudi ne povzroča pandemij, okuži le redke posameznike, pri katerih povzroča blažje simptome. Iz virusa tipa C pa se je razvil še virus tipa D, ki ni nevaren za človeka, temveč le za govedo in svinje.

Tipe virusov razvrstimo in ločimo na podlagi antigenov z mikrobiološkimi raziskovalnimi tehnikami. Antigen je snov, ki se nahaja na površini celice in ga lahko prepozna imunski sistem organizma. Ta sproži imunski odgovor – proizvodnjo protiteles, ki se specifično vežejo na antigen in zaustavijo okužbo. Virus influenza ima na površini specifične antigene – glikoproteine (protein s sladkorno verigo): hemaglutinin (H1, H2, H3) in nevramidaza (N1, N2). Nevraminidaza je encim, vključen v sproščanje virusnih ˝potomcev˝ v okuženo celico organizma, hemaglutinin pa je lektin, posrednik v povezavi virusa in tarčne celice, torej omogoča vstop virusnega dednega materiala v okuženo celico. Ti antigeni s svojim vdorom v celice našega organizma povzročajo gripo, npr. virus influenze tipa A ima lahko kombinacijo glikoproteinov H1N1 ali H3N2 – na podlagi teh možnih kombinacij razvrščamo podtipe virusov in vrste gripe. Sezonsko gripo pri ljudeh povzročajo virusa influence tipa A (H1N1 in H3N2) ter tipa B. Drugi hemaglutinini (H4, H5 ipd.) se nahajajo v virusih influenze, ki izzovejo bolezni pri živalih, npr. pticah - perutnini, prašičih, konjih.

Virusi influence se med podvojevanjem lahko zaradi svoje variabilne genetike spreminjajo in tako dobimo nove podvrste virusov z drugačnim genomom. Spreminjanje poteka na dva načina, ločimo antigenski drift in antigenski shift.

Antigenski drift je naziv za majhne spremembe (mutacije) v genih, ki vodijo v spremembe antigenov H in N na površini virusa in povzroča epidemije. Če pride do majhnih sprememb v njihovih genih, pomeni, da bodo virusi bolj sorodni drug drugemu in bodo imeli podobne antigenske lastnosti. Protitelesa, ki so delovala proti nekemu virusu gripe, bodo najverjetneje prepoznala in se odzvala na antigensko podobne viruse (temu pravimo navzkrižna odpornost – varovanje pred različnimi virusi). Majhne spremembe se lahko čez čas nakopičijo – dobimo antigensko popolnoma drugačne viruse, ki jih (naš) imunski sistem morda ne bo prepoznal in tako ne bo mogel preprečiti okužbe, ki jo povzročajo novejši virusi gripe. Posledica tega je, da smo ponovno dovzetni za gripo, saj naša že ustvarjena protitelesa spremenjenega virusa ne prepoznajo. Antigenski drift je razlog, zakaj lahko za gripo zbolimo večkrat tekom življenja, in zakaj je potrebno sestavo cepiva vsako leto preveriti ter posodobiti glede na novo razvijajoče se viruse.

Antigenski shift je v nasprotju z antigenskim driftom nenadna, velika sprememba v virusu influence A, katere posledica je nov H antigen (ali nova H in N antigena) v virusih, ki se prenesejo na ljudi. Shift se kaže v novih podvrstah A virusa influence, ki povzročajo pandemije (izbruh bolezni na večjem geografskem območju ali po celem svetu). Največkrat gre pri pandemijah za kombinacijo človeških in živalskih virusov - virus, ki kroži v živalski populaciji, pridobi sposobnost, da okuži ljudi. H ali H/N kombinacija antigenov podtipa A je pri živalih tako drugačna od človeške, da večina ljudi nima odpornosti proti novemu virusu. Primer zadnjega antigenetskega shifta je t.i. prašičja gripa, ki je izbruhnila spomladi leta 2009, ko se je nov podtip virusa, imenovan H1N1, prenesel s prašičev na človeka in se začel hitro razširjati med ljudmi. Medtem ko se na način antigenskega drifta virusi spreminjajo ves čas, se antigenski shift zgodi manj pogosto – pandemije gripe so pravzaprav zelo redke (npr. v zadnjih 100 letih smo imeli samo štiri pandemije). Podtipi A ˝doživijo˝ tako antigenski drift kot shift in so edini poznani virusi, ki povzročajo pandemije. Podtipi B se lahko spremenijo samo s postopnim antigenskim driftom.

Virus influence se prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotuje razdaljo do enega metra, zato smo jim še posebej izpostavljeni v zaprtih prostorih, kjer smo v tesnejšem stiku z obolelimi (v bolnišnicah) ali posredno preko površin/predmetov, okuženih z izločki dihal obolelega z gripo. Znaki in simptomi se pojavijo 1-3 dni po okužbi, oseba pa je kužna že pred pojavom očitnih znakov (in nekaj dni po začetku). Okužba lahko poteka tudi brez bolezenskih znakov – okoli 33 odstotkov ljudi, okuženih z gripo, ne kaže znakov bolezni.

Bolezenski znaki so: povišana telesna temperature (vročina), mrzlica, nahod, bolečine v kosteh in mišicah, suh kašelj, dražeče žrelo, glavobol, šibkost, izčrpanost. Pri otrocih so možni tudi slabost, bruhanje, driska. V zgodnjih fazah bolezni je sicer težko ločiti gripo od prehlada, lahko pa prepoznamo po hipnem, nenadnem pojavu visoke vročine in skrajne utrujenosti. Tudi sicer so znaki pri gripi hujši kot pri navadnem prehladu, okrevanje traja dlje, možni so tudi zapleti.

Potek bolezni je sicer odvisen od starosti, imunske odpornosti, splošnega zdravstvenega stanja posameznika. Pri mlajših, splošno zdravih obolelih lahko znaki (z izjemo kašlja, ki traja več tednov) izzvenijo v enem tednu. Edina izjema zapleta pri mladih je Guillan-Barréjev sindrom (GBS). Je najpogostejša oblika akutne paralize (začasne hromosti) po svetu in naj bi bila povezana z nekaterimi bakterijskimi in virusnimi obolenji, vključno z gripo. Gre za obliko avtoimune bolezni, pri kateri (prekomerno) stimuliran imunski sistem napade lastne živčne celice in povzroči postopno slabenje, omrtvičenje, mlahavost mišic, prizadane avtonomno živčevje in lahko vodi do popolne ohromelosti. Pojavlja se bistveno pogosteje po preboleli gripi kot po cepljenju proti njej. Pri starejših obolelih ali kroničnih bolnikih je gripa problematična zaradi številnih možnih zapletov in težkega prebolevanja. Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet razvije (sekundarna) bakterijska ali virusna pljučnica. Možni zapleti so tudi vnetja srednjega ušesa, vnetje sinusov, vnetje obušesne žleze slinavke – predvsem pri mlajših otrocih. Lahko pride do vnetja mišic (miozitis), zapletov z osrednjim živčnim sistemom in težav s srcem – najpogosteje vnetje srčne mišice (miokarditis) in vnetje osrčnika (perikarditis). Nekatere raziskave kažejo na to, da naj bi virus gripe sprožil akutni miokardni infakrt (AMI), cepljenje proti gripi pa učinkovito zmanjšalo možnost za pojav AMI (ocenjeno na 15-45% zmanjšanje v primerjavi s klasičnimi načini zmanjšanja tveganja, npr. prenehanjem kajenja). Zaradi kasnejših zapletov pri osnovnih boleznih število bolnišničnih obravnav močno naraste. Poveča se celo umrljivost – ne zgolj pri obolelih za gripo in pljučnico, temveč tudi pri srčnih bolnikih in bolnikih z drugimi kroničnimi boleznimi (npr. srčno popuščanje, astma, sladkorna bolezen), ki jih gripa poslabša. Gripa je torej resen javnozdravstveni problem, saj pomembno prispeva k obolevnosti splošne populacije in ni zanemarljiv vzrok umrljivosti. Vsako leto po svetu za hujšo obliko gripe zboli povprečno 3-5 milijonov ljudi, umre jih okoli pol milijona.