Cepivo DiTePerIPVHiB +/- HBV

Otroci, mlajši od dveh let, prejmejo petvalentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in boleznim, ki jih povzroča Hemofilus influence tipa b – DtaP-IPV-Hib (Pentaxim). V prihodnje bo prišlo v uporabo šestvalentno cepivo, ki vsebuje tudi cepivo proti hepatitisu B (Infantrix hexa).

Klinični znaki in simptomi bolezni, ki jih cepimo s cepivom Pentaxim

Nalezljive bolezni oz. povzročitelji, proti katerim se cepimo s cepivom Pentaxim, imajo določene tipične klinične znake in simptome:

Davica

Davica je bolezen, ki v prvi vrsti prizadane dihalne poti. Pojavijo se bolečine v žrelu, vročina, mrzlica, izcedek iz nosu, hripavost, oteklina vratnih bezgavk in utrujenost, lahko pride tudi do nastanka membranskih oblog v žrelu, grlu in sapniku. Membrane lahko vidimo na zadnji steni žrela kot plasti debelega sivkastega materiala in lahko otežujejo dihanje. Davica je bakterijska bolezen, zato jo lahko zdravimo z antibiotiki, vendar kljub zdravljenju za seboj pušča številne zaplete in posledice:

težave z dihanjem (zaradi membran v zgornjih dihalih, ki nastanejo kot posledica izločanja toksina bakterije in lahko zaprejo dihalno pot);
miokarditis (vnetje srčne mišice) – toksin bakterije se lahko širi po krvnem sistemu in poškoduje srce, težave so lahko blage ali zelo hude, hude lahko vodijo v srčno popuščanje in nenadno srčno smrt;
poškodba živčevja (na področju grla – težavno požiranje, rok in nog – oslabelost mišic, respiratornih mišic – dihanje lahko postane oteženo do te mere, da je potrebno poseči po napravah za podporo dihanja, ohromitev očesnih mišic – motnje vida, težave pri akomodaciji, škiljenje;)
smrt v 3% (pri otrocih, starih manj kot 15 let, tudi večji delež obolelih).

Tetanus

Tetanus povzroča bakterijski toksin, ki poškoduje živčni sistem in vodi v boleče mišične krče, predvsem v čeljusti in vratu. Lahko tudi ovira požiranje in dihanje ter nenazadnje povzroči tudi smrt. Zapleti, ki se pojavijo pri okužbi s tetanusom, so:

zlom kosti zaradi izredno močnih mišičnih spazmov;
pljučna embolija (zapora pljučne arterije zaradi krvnega strdka);
aspiracijska pljučnica;
tetanični krči (podobno epileptičnemu napadu);
smrt nastopi najpogosteje zaradi odpovedi dihanja, ki jo povzročijo mišični spazmi, pomanjkanje kisika zaradi krčev lahko vodi v srčni zastoj.

Oslovski kašelj

Oslovski kašelj (poznamo ga tudi pod imenom pertusis) je zelo nalezljiva okužba dihal. Ime je dobila po značilnem kašlju, ki se pojavi pri bolezni. Pojavi se izcedek iz nosu in zamašen nos, oči so pordele in se solzijo, vročina in kašelj. Po tednu ali dveh se stanje poslabša zaradi nabiranja sluzi v dihalnih poteh, ki povzroči hud kašelj. Slednji lahko povzroči bruhanje, rdeč ali pomodrel obraz, hudo utrujenost in tipičen zvok ob naslednjem vdihu po kašlju, ki spominja na oslovsko riganje. Bolezen je najbolj nevarna za majhne otroke, pri katerih je smrtnost večja. Pri njih tudi ni nujno, da se razvije tipičen kašelj, kljub temu, da imajo prav tako težave z dihanjem. Posledice oslovskega kašlja pri najstnikih in odraslih so:

poškodbe reber;
abdominalne hernije;
pokanje žil v koži ali očeh.

Pri dojenčkih (predvsem tistih, ki so mlajši od šestih mesecev) so zapleti lahko veliko hujši:

pljučnica;
upočasnjeno dihanje ali odpoved dihanja;
dehidracija ali izguba telesne teže zaradi težav s hranjenjem;
epileptični napadi;
poškodbe možganov.

Otroška paraliza

Otroška paraliza je nalezljiva virusna bolezen, ki jo pri nas srečamo le še v primeru, da jo prinesejo posamezniki s predelov sveta, kjer se še pojavlja – iz Afrike in Azije. Virus otroške paralize lahko povzroči znake in simptome neparalitičnega tipa bolezni – vročina, bolečina v žrelu, glavobol, bruhanje, utrujenost, bolečina in otrdelost hrbtenice, vratu, rok in/ali nog ter oslabelost mišic in občutljivost mišic na dotik. Paralitična oblike bolezni je redkejša, sprva se kaže z znaki in simptomi neparalitične oblike, v pribl. enem tednu pa se pojavi huda mišična bolečina in oslabelost mišic, izguba refleksov in ohlapna paraliza – ohlapnost okončin. Leta po okužbi se lahko pojavi t. i. post-polio sindrom, ki se kaže kot napredujoča mišična in sklepna oslabelost in bolečina, utrujenost, atrofija mišic, težave z dihanjem in požiranjem, motnje dihanja med spanjem (t. i. sleep apnea) in večja občutljivost na nizke temperature. Zapleti bolezni so:

začasna ali stalna paraliza mišic;
invalidnost;
deformacije kosti;
miokarditis;
odpoved dihanja;
zapleti na prebavilih (krvavitve, paralitični ileus, atonija želodca)
smrt.

Hemofilus influence tipa b

Hemofilus influence tipa b je bakterija, ki povzroča hude invazivne bakterijske infekcije v različnih organih, najpogosteje pri otrocih mlajših od pet let. Znaki in simptomi bolezni so vročina, glavobol, fotofobija, otrdel vrat, bruhanje, spremenjen mentalni status, lahko tudi konvulzije in koma. Dojenčki imajo lahko bolj splošne znake – bruhanje, zavračanje hrane in iritabilnost, v hujših primerih tudi hipotonija, napeta ali izbočena mečava, jokavost in krči. Okužba s hemofilusom influence tipa b lahko vodi v:

pljučnico;
septikemijo (vdor patogena v kri);
meningitis (vnetje možganskih ovojnic);
epiglotitis (vnetje poklopca);
septični artritis;
celulitis (vnetje kože);
vnetje srednjega ušesa;
purulentni perikarditis (gnojno vnetje srčne ovojnice);
druge redkejše oblike okužbe – endokarditis (vnetje notranje plasti srca), osteomielitis (vnetje kosti), peritonitis (vnetje trebušne mrene);
trajne nevrološke posledice – slepota, gluhost, duševna zaostalost itd.;
smrt.

Bolezni, ki jih povzroča Hib, se najpogosteje pojavijo med 6. in 24. mesecem. Pred uvedbo cepiva je bil Hib najpogostejši vzrok bakterijskega meningitisa pri otrocih v Evropi in še zmeraj ostaja glavni vzrok smrtnosti zaradi meningitisa v neprecepljenjh populacijah po svetu.

Hepatitis B

Hepatitis B je virusna infekcija, ki napade jetra in lahko povzroči akutno ali kronično obliko bolezni. Številni posamezniki nimajo nobenih simptomov ob okužbi, pri nekaterih pa je potek bolj akuten in se kaže s porumenelo kožo in očmi (zlatenica), temnim urinom, utrujenostjo, slabostjo, bruhanjem in bolečino v trebuhu. Lahko pride do akutne odpovedi ledvic in tudi smrti. Kronična oblika bolezni lahko sčasoma vodi v razvoj jetrne ciroze in raka na jetrih.

Kaj vsebuje cepivo Pentaxim?

Cepivo DTaP-IPV-Hib je v Sloveniji v vključeno v obvezni program cepljenja. Cepivo je petvalentno in vsebuje :

davični toksoid (toksoid je prečiščen in s formalinom inaktiviran toksin);
tetanusni toksoid;
necelično (acelularno) pertusisno cepivo, ki vsebuje najpomembnejše antigene in toksoid patogena B. Pertussis;
konjugirano cepivo proti Hemofilusu influence tipa b – polisaharidni antigeni bakterijske kapsule so vezani na proteinski nosilec , ki sproži ustrezen imunski odziv tudi pri nezrelem imunskem sistemu dojenčka;
inaktivirano cepivo proti otroški paralizi.

Kdaj cepimo s cepivom Pentaxim?

Prvi odmerek cepiva dobijo dojenčki pri treh mesecih starosti, drugi odmerek med četrtim in petim mesecem starosti in tretji odmerek pri šestih mesecih. Med posameznimi odmerki mora biti vsaj en mesec razmika. Za boljšo in dolgotrajnejšo zaščito dobi otrok čez pribl. eno leto še poživitveni odmerek (med 18. in 24. mesecem). V tretjem razredu osnovne šole (med 8. in 9. letom starosti) sledi ponoven poživitveni odmerek, ki vsebuje manjše količine davičnega in tetanusnega toksoida. Šesti odmerek prejmejo srednješolci med 16. in 18. letom. Ta odmerek vsebuje komponente cepiva proti davici in tetanusu. Poživitvene odmerke proti tetanusu priporočamo na vsakih deset let, čeprav je zaščita načeloma bistveno daljša. Enaka sestava cepiva kot pri šestem odmerku se uporablja tudi za mlajše otroke, pri katerih je kontraindicirano cepljenje proti oslovskemu kašlju.

Cepivo proti tetanusu uporabljamo tudi ob izpostavljenosti pri ranah, ki so sumljive za okužbo s tetanusom. Če poškodovanec še ni bil cepljen proti tetanusu ali pa o cepljenju ni podatka, bo dobil tri odmerke cepiva, ob prvem odmerku bo prejel tudi humane tetanusne imunoglobuline. Če je bil poškodovanec cepljen z vsemi tremi odmerki več kot deset let nazaj, bo prejel le en poživitveni odmerek cepiva. Nepopolno cepljeni bodo dobili manjkajoče odmerke cepiva in humane tetanusne imunoglobuline ob indikaciji.

Na voljo je tudi monovalentno cepivo proti Hib, ki ga uporabljamo za dodatna cepljenja bolnikov z motnjami imunosti.

Vrste cepiva in učinkovitost

Pri nas od leta 2003 uporabljamo mrtvo cepivo proti otroški paralizi, saj divji poliovirusi pri nas ne krožijo več. Mrtvo cepivo sproži nastanek protitelesne imunosti, ne omogoča pa nastanka lokalne črevesne imunosti. Primerno je tudi za cepljenje posameznikov z motnjami imunosti. Poznamo tudi živo oralno cepivo proti virusom otroške paralize, ki sproži tako protitelesno imunost kot tudi lokalno črevesno imunost. Zagotavlja dolgotrajno imunost pri več kot 95%, vendar pa ima sicer redek, a resen zaplet – paralitični poliomielitis. Zato se uporablja le v državah, kjer se otroška paraliza še zmeraj pojavlja in tveganja same bolezni presegajo tveganje za zaplete cepljenja.

Učinkovitost cepiva je dobra predvsem proti davici in tetanusu ter nekoliko slabša proti oslovskemu kašlju (80-90%). Komponenta proti Hemofilusu influence tipa b zagotavlja 90-98% zaščito pred invazivno okužbo s Hib. Tudi cepivo proti otroški paralizi je dolgotrajno učinkovito, dva odmerka zagotavljata zaščito v 90%, trije odmerki pa v 99-100%.

Kontraindikacije tako za petvalentno kot tudi šestvalentno cepivo so alergije na komponente cepiva, formaldehid, neomicin ali polimiksin, prejšnje alergijske reakcije na katerokoli cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hepatitisu B, otroški paralizi ali Hemofilusu influence tipa b, težave z živčevjem v prvih sedmih dneh po cepljenju s cepivom proti oslovskemu kašlju (npr. encefalopatija), trenutno potekajoča huda okužba z zvišano telesno temperaturo nad 38 st. C.

Možni neželeni učinki in zapleti bolezni

Neželeni učinki cepljenja s petvalentnim cepivom so blagi, hujši stranski učinki so redki. Pogosto se na mestu vnosa cepiva pojavi blaga bolečina, oteklina in rdečina. Pri nekaterih otrocih se pojavi vročina, izpuščaj, slabši apetit, bruhanje, nemirnost ali zaspanost, ki trajajo dan ali dva po cepljenju. Nekoliko redkeje pride do driske in krvavitve ali modrice na mestu vnosa cepiva. V primeru vročine se lahko poslužujemo zdravljenja s paracetamolom ali ibuprofenom, ob driski in bruhanju je pomembno, da pazimo na ustrezno nadomeščanje tekočin.

Zelo redek zaplet, ki se je pojavljal pred uvedbo neceličnega pertusisnega cepiva pri enem na miljon cepljenih otrok, je bila encefalopatija. Danes je z uporabo neceličnega cepiva ta zaplet še redkejši, (možno je tudi, da zapleta z uvedbo novega cepiva sploh ni več). Encefalopatija je kakršnakoli možganska bolezen ali motnja, ki povzroča osebnostne motnje in nevrološke simptome. Kaže se kot glavobol, otrdel vrat, spremembe v vedenju, zmedenost ali iritabilnost, motnje govora. Posamezniki, ki so dobili encefalopatijo kot stranski učinek cepljenja, so popolnoma okrevali v kratkem času in brez trajnih posledic.

Enostavni vročinski krči, pri katerih bolniki nimajo dodatnih nevroloških znakov in simptomov, ne potrebujejo nobenega zdravljenja. V primeru hude alergijske reakcije (anafilaksije) uporabimo adrenalin. Ta stranski učinek je razlog, da mora bolnik še nekaj časa po tem, ko prejme cepivo, ostati v čakalnici – da se zdravnik prepriča, da ne bo prišlo do alergične reakcije na katero od sestavin cepiva.

Zapleti bolezni in neželeni učinki cepiva ter njihova pogostnost so povzeti v tabeli.

VIRI IN NASVETI

<< Nazaj na bolezni in cepiva