Cepljenje proti gripi

Gripi se lahko izognemo z večkrat dnevnim umivanjem rok, s pazljivim kašljanjem v rokav, prezračevanjem prostorov, z vzdrževanjem splošne higiene, zdrave prehrane in redne telesne dejavnosti.

Najbolj učinkovita zaščita proti obolenju je cepljenje proti gripi. Cepljenje ni vključeno v redni cepilni program, je pa priporočjivo kot dodatno sezonsko cepljenje predvsem za:

Na splošno je priporočljivo za vse, ki želijo zavarovati pred boleznijo tako sebe kot svoje bližnje.

Cepivo je prečiščen antigen virusa influence (površinske molekule virusa – hemaglutinin in nevramidaza). Nekoč je bilo v uporabi inaktivirano (mrtvo), trivalentno cepivo, ki je vsebovalo dva seva virusa influence A (A/H1N1 in A/H3N2) in en sev virusa influence B. Sestava cepiva proti gripi sedaj pri nas vključuje štiri antigene virusov gripe (štirivalentno cepivo), ki bodo po predvidevanjih SZO krožili v prihajajoči sezoni – dva seva A/H1N1, A/H3N2 in dva seva B. Ustrezne seve za izdelavo cepiva določi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

Za sezono 2019/20 cepimo s cepivom VAXIGRIP tetra (0,5 ml suspenzija za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi), ki ga proizvaja podjetje Sanofi Pasteur. Štirivalentno cepivo proti gripi vsebuje razcepljene inaktivirane virione (t.j. celoten, zrel virusni delec, ki se je zmožen razmnoževati v celicah, vendar z odvzeto funkcijo – okužbo. Virusi v cepivu so mrtvi in ne morejo povzročiti okužbe!). Sevi virusa influence, ki so pripravljeni na jajcih, so sledeči:

0,5 ml odmerka vsebuje 15 mikrogramov hemaglutinina (antigena, ki ga protitelo prepozna) na sev. Ostale snovi cepiva so: natrijev klorid, natrijev hidrogenfosfat dihidrat, kalijev dihidrogenfosfat, kalijev klorid in voda za injekcije.

Najpogosteje cepimo sredi novembra z enim odmerkom cepiva. Dva odmerka prejmejo otroci pred osmim letom starosti, ki jih cepimo prvič. Cepljenje je potrebno vsako leto ponoviti, rok trajanja ima namreč le eno leto.

Cepivo se vnese z injiciranjem suspenzije intramuskularno (v mišico) ali subkutano (v podkožje).

Ustrezna zaščita se pri mlajših razvije v tednu dni po cepljenju, pri starejših pa po dveh tednih ali več. Virusi so genetsko spremenljivi, zato je treba vsako leto na novo izdelati cepiva, ki vsebujejo seve, za katere se predvideva, da bodo tisto leto krožili. Cepivo ni 100% učinkovito, je pa kljub vsemu najboljša možna zaščita. Kako dobro bo cepivo delovalo, je odvisno od sezone, od tega, koga cepimo (ogrožene skupine ali zdrave posameznike) in od tega, kako dobro se bo cepivo povezalo z obstoječim virusom (bolj kot je virus spremenjen, manjše je ujemanje). V tisti sezoni, ko se cepivo ne poveže dobro s krožečim virusom, je posledično zaščita proti gripi manjša v primerjavi z zaščito, ki jo pridobimo z ostalimi cepivi, še vedno pa veliko boljša, kot če ne bi bili cepljeni.

Kot vsako zdravilo lahko tudi cepivo povzroči stranske učinke. Ti so večinoma blagi in samodejno izginejo v parih dneh.

Nekatere študije predpostavljajo možne povezave med injiciranim cepivom proti gripi in posledično pridobljenim Guillain-Barréjevim sindromom (GBS). Gre za redko motnjo, pri kateri imunski sistem organizma prepozna lastne živčne celice kot nevarne (avtoimuna bolezen) in jih napade ter uniči, kar se kaže kot postopna oslabelost mišic, mravljinčenje, omrtvičenje, bolečine v globokih mišicah in včasih celo ohromelost. Potrebno pa se je zavedati, da je tveganje za GBS bistveno večje ob prebolevanju okužbe z virusem gripe kot po cepljenju.

Pri gripi gre za virusno infekcijo, ki je zelo nalezljiva in napade dihalni trakt. Pri večini ljudi bolezen s krepitvijo imunskega sistema in nekajtedenskim počitkom sčasoma izzveni brez zapletov. Za ljudi z višjim tveganjem je lahko bolezen z zapleti zelo težka za prebolevanje in se lahko konča s smrtnim izidom. Poleg tega gripa pusti posledice tudi na gospodarstvu in ekonomiji, zaradi visokega deleža bolnih zaposlenih in njihove odsotnosti z dela. Simptomi so precej težji kot pri običajnem prehladu, za razliko od prehlada, ki se počasi razvija, se gripa pojavi nenadno, v hipu, za okrevanje potrebujemo dalj časa. Otroci in rizične skupine odraslih so lahko izpostavljeni zapletom, kot so pljučnica, bronhitis, težave s srcem, vnetja ušesa, izbruhi astme. Gripa ni tako enostavna, prehladu podobna bolezen, saj je v lanskem letu za gripo in zapleti gripe umrlo kar 80 000 Američanov, pol milijona pa jih je bilo hospitaliziranih.

Na drugi strani ima cepivo proti gripi redke stranske učinke. Zaradi vbrizganega cepiva proti gripi ne moremo dejansko zboleti za gripo, saj je virus inaktiviran. Zapleti so možni le pri ljudeh, ki kažejo hudo alergijsko reakcijo na sestavine cepiva ali jajca (cepiva so pripravljena v suspenziji jajc). Kot že omenjeno, je tvganje za začasno ohromelost (GBS) bistveno pogostejše po okužbi kot po cepljenju.

Učinki cepljenja so jasno predstavljeni v izkoreninjenju in ogromnem upadu mnogih bolezni, ki jih sicer preprečujemo s cepljenjem.

Posameznikom, ki imajo hude, življenjsko ogrožujoče alergije na cepivo ali katerokoli izmed sestavin cepiva, je cepljenje odsvetovano. Osebe z blažjimi alergijskimi simptomi na cepivo ali katerokoli sestavino cepiva naj se pred cepljenjem posvetujejo z usposobljenim medicinskim osebjem.

Ljudje, ki so (ali so bili) alergični na jajčne beljakovine, se morajo pred cepljenjem posvetovati s strokovnjakom. Oseba je alergična na jajca oziroma jajčne beljakovine, če se, po zaužitju jajc ali izdelkov iz jajc, pojavijo znaki alergijske reakcije (npr. izpuščaj, otekline okoli oči in ust, sopenje, hropenje, bolečine v trebuhu, padec krvnega tlaka z izgubo zavesti) ali je imela dokazano alergijo na jajca z alergološkimi testi.

Prav tako je posvet priporočljiv tudi za posameznike, ki so se jim pojavili resni neželeni učinki po predhodnem cepljenju z istim cepivom.

Pojavile so se tudi možne kontraindikacije pri novih zdravilih za zdravljenje rakavih obolenj: atezolizumab (TECENTRIQ®), ipilimumab (YERVOY®), nivolumab (OPDIVO®) in pembrolizumab (KEYTRUDA®). Gre za specifična protitelesa, ki stimulirajo imunski sistem bolnikov in lahko povečajo tveganje za razvoj avtoimunih bolezni. Ni še znano, ali vnos cepiva proti virusu influence med jemanjem teh zdravil v dobi do pol leta od začetka terapije poveča teoretično tveganje za pojav teh stranskih učinkov. V tem primeru se je smiselno posvetovati s svojim onkologom glede cepljenja.

Pri osebah s hemoragično diatezo (prirojena ali pridobljena nagnjenost k nenormalnim krvavitvam) je kontraindicirano intramuskularno cepljenje.

Pri obolelih z akutno vročinsko boleznijo (temperatura nad 38°C) s cepljenjem počakamo, da se oseba pozdravi.